Zakaj nastanejo težave pri bralnem razumevanju?

Na vprašanje ne moremo podati povsem enoznačnega odgovora. Do težav pri branju lahko v nižjih razredih pride bodisi zaradi premalo vaje, saj je branje veščina, ki zahteva nemalo število ponovitev, preden jo otrok dokončno usvoji, kasneje pa so vzroki za učenčevo slabše branje lahko povsem nevrološke narave. V nadaljevanju navajamo nekaj vzrokov, ki lahko pogojujejo učenčevo slabše bralno razumevanje, za lažje razumevanje pa pojasnimo še razliko med splošnimi in specifičnimi učnimi težavami.

Učne težave, ki jih lahko prepoznamo pri nekaterih učencih, delimo na splošne in specifične. Splošne učne težave zaobjemajo precej heterogeno skupino otrok, ki imajo več težav pri usvajanju in tudi izkazovanju znanja pri enem ali več izobraževalnih predmetih. Učitelji, ki so dovolj poslušni za učenčeve individualne potrebe, jim lahko v procesu izobraževanja pomagajo, da težave, ki izvirajo bodisi iz okolja (kulturna drugačnost, socialno-ekonomske oviranosti), učenca samega (pomanjkljiva učna motivacija, slabše samoregulacijske sposobnosti), ali pa so posledica kombinacije obeh vrst težav, premostijo. Ena izmed skupin učencev s splošnimi učnimi težavami, pri katerih je posebej pomembno spodbujati strategije bralnega razumevanja, so učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine, ki so zaradi življenjskih navad, povezanih s pismenostjo (bralno kulturo) prikrajšani za bralne izkušnje (Košak Babuder, 2012).

Ravno po možnosti za premostitev se splošne učne težave razlikujejo od specifičnih – te so pri učencih zaradi nevrofiziološkega vzroka prisotne vse življenje. Da bi pri učencih prepoznali prisotnost takih težav, moramo upoštevati pet glavnih kriterijev, ki so (poleg detajlnejše opredelitve obeh vrst težav) podrobneje opisani v monografiji Koncept dela – učne težave (Magajna idr., 2008). Kadar govorimo o učencih s hujšimi oblikami specifičnih učnih težav, te imenujemo primanjkljaji na posameznih področjih učenja, učence pa v tem primeru po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami usmerimo v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, kar jim omogoča vrsto prilagoditev ter pomoč in podporo pri šolanju (Magajna idr., 2008).

 

  • PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA – SPECIFIČNI PRIMANJKLJAJ NA PODROČJU BRANJA

Učenci s primanjkljaji na področju branja in bralnega razumevanja, pri katerih je opisani primanjkljaj najbolj izstopajoč, se najpogosteje razvrščajo v skupino učencev z disleksijo, kar opisujemo tudi primanjkljaj dekodiranja, oziroma v skupino učencev s primanjkljajem bralnega razumevanja (Fijavž, 2017).

DISLEKSIJA

»Disleksija prizadene razvoj pismenosti in veščin, povezanih z jezikom, zaradi česar se posamezniki soočajo s težavami pri branju in posledično težje sledijo sporočilu napisanega.« (Košak Babuder, 2013, str. 19) Uvrščamo jo v sklop specifičnih učnih težav, ki so zaradi razvojnih posebnosti in posebnosti delovanja osrednjega živčevja, nevrološkega izvora, posledično pa vplivajo na razvoj veščine branja, t. i. dekodiranja. To je ena izmed ključnih sestavin za učinkovito bralno razumevanje, kot prikazuje model avtorjev Gough in Tunmer. Avtorica po Hulme in Snowling (2009) povzema, da sta pomanjkljivo fonološko zavedanje (t. j. prepoznavanje in manipuliranje z glasovi) ter otežena, počasna, neavtomatizirana prepoznava besed ključni pomanjkljivosti, povezani z opisano težavo. Slednje zaradi manjše tekočnosti, pravilnost ter tempa branja vse življenje pomembno vpliva na posameznikovo bralno razumevanje. Za razvoj bralne pismenosti učencev z disleksijo je pomembna zgodnja usmerjena obravnava ter sistematične oblike razvijanja veščin branja, saj jim to pomaga izboljšati lastno bralno učinkovitost, hkrati pa tudi zmanjšati odpor do branja (Košak Babuder, 2013).

SPECIFIČNI PRIMANJKLJAJ BRALNEGA RAZUMEVANJA

Za učence s primanjkljajem bralnega razumevanja je nasprotno kot za učence z disleksijo značilno dobro dekodiranje – tehnika branja, pojavijo pa se težave na področju razumevanja prebranega besedila (Snowling in Hulme, 2012, str. 593, v Fijavž, 2017). Pri razumevanju opisanega primanjkljaja si lahko prav tako pomagamo z modelom sestavin branja, ki kot ključno sestavino prikazuje jezikovno razumevanje.

Pri učencih s primanjkljajem bralnega razumevanja je opazen manko na višjih procesih in metakognitivnih  veščinah, potrebnih za branje (npr. stavčna integracija, sklepanje, samonadzorovanje, evalvacija razumevanja) ter na področju slušnega  razumevanja,  besedišča,  ustnega  izražanja,  pripovedovanja,  prenesenega jezika ter slovnice (Duff in Clarke, 2011, v Košak Babuder, 2014, v Fijavž, 2017).

NEVERBALNE SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE

Težave z bralnim razumevanjem so značilne tudi za učence z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami, čeprav ti že zelo zgodaj in dobro usvojijo tehniko branja. »Njihovo bralno razumevanje je ustrezno pri razumevanju enostavnih, preprostih zgodb z jasnimi sporočili. Težave z razumevanjem prebranega se pojavijo, ko so napisane vsebine bolj kompleksne in abstraktne«. (Košak Babuder, 2011, str. 195) Kljub dobremu besednjaku in tehniki branja učenec z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami ne zmore obdelati informacij v besedilu zaradi izrazitih primanjkljajev kognitivnih veščin višjega reda (Tanguay, 2002, v Košak Babuder, 2011), o čemer podrobneje piše M. Košak Babuder v monografiji Učenci z učnimi težavami – Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje.

UČENCI S PRIMANJKLJAJI NA PODROČJU IZVRŠILNIH FUNKCIJ IN UČENCI Z ANKSIOZNOSTJO

Dawson in Guare (2004, 2009; v Hudoklin, 2011) sta model izvršilnih funkcij, ki vključuje 11 področij, razvila z namenom  pomagati spodbujati izvršilno funkcioniranje pri učencih s specifičnimi učnimi težavami. Take učence se pogosto opisuje kot »aktivno neučinkovite učence (Swanson, 1989; v Meltzer in Krishnan, 2007), ker imajo težave pri dostopanju, organiziranju in koordiniranju več miselnih aktivnosti hkrati na akademskih področjih, ki vključujejo bralno razumevanje in pisno izražanje«. (Hudoklin, 2011, str. 153) Avtorica M. Hudoklin, ki se z njimi podrobneje ukvarja, tako med primanjkljaje zaradi izvršilnih funkcije na področju branja uvršča tudi »pomanjkanje tekočnosti branja, težave s pravilnim dekodiranjem besed, težave s spremljanjem branja, ne morejo zagotoviti, da pravilno sledijo besedilu, težave pri sintetiziranju vsebine (»izgradnji« pomena), pri pripisovanju pomembnosti posameznim informacijam.« (Hudoklin, 2011, str. 154)

Kot še eno skupino učencev, pri katerih se lahko pojavijo težave z bralnim razumevanjem, naj omenimo še učence z visoko ravnjo tesnobe oz. anksioznostjo, saj slednja pomembno vpliva na kognitivno izvajanje in šolsko storilnost. Povišana tesnoba namreč moti delovanje delovnega pomnjenja (učenci se niso zmožni popolnoma osredotočiti), kar povzroča potrebo po dodatnem notranjem ponavljanju in ovira bralno razumevanje (Eysenck idr., 2007, v Magajna in Hribar, 2011).

 


Fijavž, K. (2017). Pismenost učencev 8. in 9. razredov z motnjami branja in pisanja v primerjavi z učenci brez motenj branja in pisanja (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4629/1/Katarina_Fijav%C5%BE_-_magistrsko_delo_za_oddajo.pdf

Hudoklin, M. (2011). Prepoznavanje in ocenjevanje težav učencev na področju samoregulacije in izvršilnih funkcij.  V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje (str. 147-160). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Magajna, L. in Hribar, N. (2011). Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje učencev z učnimi težavami zaradi anksioznosti. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje (str. 212-230). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Učne težave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Košak Babuder, M. (2011). Prepoznavanje in ocenjevanje težav učencev, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje (str. 244-261). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Košak Babuder, M. (2012). Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri učencih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/758/1/Ko%C5%A1ak_Babuder_DOKTORSKA_DISERTACIJA_CD.pdf

Dodaj odgovor

Dostopnost