Dejavniki, ki vplivajo na bralno razumevanje

Pomembno je, da poznamo tudi dejavnike, ki vplivajo na bralno razumevaje, saj nam to omogoča, da učencu omogočimo čim bolj optimalne pogoje za razumevanje branega besedila, torej upoštevamo tiste stvari, ki olajšujejo ali pa sploh omogočajo razumevanje (Pečjak, 1996). Avtorica (prav tam) razumevanje besedila opredeli tudi kot interakcijski proces, v katerega vstopata bralec s svojimi značilnostmi ter besedilo s svojimi karakteristikami, ter to prikaže v preprosti shemi.

Dejavnike, ki vplivajo na bralno razumevanje posameznika, lahko tako razdelimo v dve skupini, in sicer v dejavnike, ki izhajajo iz bralca in dejavnike, ki izhajajo iz besedila (prav tam).

Dejavniki, ki izhajajo iz bralca/značilnosti bralca:

  • inteligentnost: Na bralno razumevanje vplivajo različni intelektualni procesi (kognicija, spomin, konvergentno, divergentno in kritično mišljenje (Spache, 1972, v Pečjak, 1996)), ki zajemajo naslednje specifične sposobnosti: razumevanje smisla besedila ter tudi prikritega/implicitnega smisla besedila, ugotavljanje namena pisanja, ocenjevanje avtorjeve ideje, ki jo je izrazil v besedilu ter povezovanje izražene ideje z lastnim predznanjem ter pričakovanji do besedila.
  • bralna spretnost oz. tehnika branja: Učenec lahko celotno pozornost usmeri na vsebino in pomen besedila šele takrat, kadar je njegovo dekodiranje besed avtomatizirano in se tako ne osredotoča več na prepoznavanje posameznih besed in stavkov.
  • bralčevo predznanje: Učenec v bralno situacijo prinese določeno predznanje, ki poveča njegovo sposobnost delanja povzetkov prebranega oz. izpostavljanja bistva in zapomnitve prebranega.
  • namen pri branju: Učenec lažje usmeri svojo pozornost na dele besedila, ki mu bodo pomagali pri odgovarjanju na vprašanja in reševanju nalog, kadar so naloge, ki jih rešuje, konkretne naloge, kjer je v navodilu določen namen oz. cilj branja.

 

Dejavniki, ki izhajajo iz besedila/značilnosti besedila:

  • slovnično-slogovna enostavnost, kar pomeni, da je besedilo slovnično-slogovno enostavno, če vsebuje kratke povedi oz. stavke, nenikalne povedi, tvorni način, osebne glagolske oblike, lastna imena itd.),
  • pomenska zgoščenost, kar pomeni, da besedilo ne vsebuje dolgoveznosti, sopomenk ali besednih ponovitev,
  • kognitivna struturiranost besedila pa pomeni, da so pomembne informacije poudarjene, besedilo vsebuje povzetek, podani so primeri.

 

Poleg naštetih so po Artelt, Schiefele in Schneider (2001, v Pečjak, 2010), pomembni dejavniki bralnega razumevanja tudi sposobnosti metakognicije, uporaba bralnih strategij in njegova motivacija (Košak Babuder, 2012).

 


Košak Babuder, M. (2012). Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri otrocih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/758/1/Ko%C5%A1ak_Babuder_DOKTORSKA_DISERTACIJA_CD.pdf

Pečjak, S. (1996). Kako do boljšega branja. Tehnike in metode za izboljšanje bralne učinkovitosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Dodaj odgovor

Dostopnost