Načini preverjanja bralnega razumevanja pri učencih

Poznamo številne vzroke, zaradi katerih lahko nastanejo težave pri branju in posledično pri bralnem razumevanju. Če želimo učencu pomagati na poti do boljšega bralnega razumevanja, je ključno, da izmed vseh možnih odkrijemo tisti vzrok, ki dotičnemu učencu otežuje razumevanje prebranega.

To lahko naredimo s preizkusi, ki preverjajo različne elemente branja in pisanja, na primer tekočnost, fonološko zavedanje, avtomatizacijo besedila, bralno razumevanje, pisno izražanja, pisanje po nareku. Nekateri izmed teh preizkusov so:

  • Test v motenosti branja in pisanja oz. Šalijev test (Šali, 1972);
  • SNAP – profil ocene posebnih potreb (Weedon idr., 2009);
  • Enominutni test branja (Pečjak in Gradišar, 1991);
  • Preizkus bralnega razumevanja (Elley, Gradišar in Lapajne, 1995);
  • Bralni test (Pečjak, Magajna in Podlesek, 2012);
  • Preizkus tekočnosti branja po modelu, ki temelji na kurikulumu za 2., 3. in 4. razred (Košir, 2011);
  • Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti od 1. do 3. razreda (Pečjak, Magajna in Podlesek, 2012) ter
  • Splošni govorni preizkus – pisno sporočanje (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2012) (Košak Babuder, 2017).

V primeru, da se tudi sami poslužutjete kakšnih formalnih ali neformalnih testov, s katerimi preverjate bralno razumevanje učencev, vljudno vabljeni, da jih skupaj zberemo v dokumentu. Svoj prispevek dodate tako, da kliknete na povezavo: Načini preverjanja bralnega razumevanja.

 


Košak Babuder, M. (2017). Primanjkljaji na področju branja in pisanja – disleksija in specifični primanjkljaj bralnega razumevanja. Interno gradivo.

Dodaj odgovor

Dostopnost