Ravni bralnega razumevanja

Iz različnih modelov o ravneh bralnega razumevanja lahko po S. Pečjak (1995) povzamemo tri ravni bralnega razumevanja. Preverjamo jih z vprašanji nižje ravni, ki zahtevajo reprodukcijo podatkov in dejstev, ki jih učenec spominsko usvoji, in vprašanji višje ravni, ki zahtevajo višje miselne procese, kot so na primer primerjanje, sintetiziranje in analiziranje.

Predpogoj, da učenec sploh lahko usvoji višjo raven razumevanja, je razumevanje besedila na nižji ravni. Vseeno pa je pomembno, da večina vprašanj ne ostane na najnižji ravni razumevanja, ampak da obsegajo vse tri, v nadaljevanju predstavljene ravni (Pečjak, 1995).

  1. Raven: Raven besednega razumevanja

Nujen, vendar še ne zadosten pogoj za razumevanje prebranega je poznavanje posameznih besed, ki se pojavljajo v prebranem besedilu. Na tej ravni razumevanje preverjamo z vprašanji nižje ravni, ki od učenca zahtevajo nižje miselne in psihične procese in sprašujejo po podrobnostih, dobesedni reprodukciji občih pojmov, definicij in teorij. Usmerjena so predvsem na učenčev spomin, torej zahtevajo, da učenec reproducira informacije, ki jih je v besedilu prebral in da v besedilu prepozna že naučene vsebine.

Vprašanja nižje ravni se začnejo se z vprašalnicami: kdaj, kdo, kateri, kaj je to, koliko itd. (Pečjak, 1995).

  1. Raven: Interpretativno razumevanje oz. razumevanje s sklepanjem

Na tej ravni razumevanja je ključno, da učenec dojame bistvo oz. glavne ideje besedila in si oblikuje jasno sliko o glavnih problemih v besedilu. Znati mora povezati različne dele besedila in pojasniti povezave med njimi. Na tej ravni gre tudi za izpostavljanje medsebojno odvisnih stališč, ki jih učenec zazna v besedilu, pri čemer jih mora povezati s pripadajočimi podrobnostmi. Na podlagi podatkov v besedilu pa naj bi učenec znal sklepati tudi o nadaljnjih dogodkih (Pečjak, 1995).

  1. Raven: Kritično in ustvarjalno razumevanje oz. uporabno razumevanje

Vprašanja, s katerimi preverjamo razumevanje na tej ravni, učenca vodijo skozi uporabo pridobljenega znanja na podobnih, vendar novih problemih. Če je učenec tega zmožen, je to dokaz, da je prebrano besedilo res dobro razumel in usvojil. Ta vprašanja se nanašajo tudi na učenčevo čustvovanje, prav tako pa ga spodbujajo, da izraža osebne vrednostne sodbe, moralna ter etična stališča. Na tej ravni od učenca torej pričakujemo, da zna preoblikovati besedilo iz ene abstraktne ali simbolične oblike v drugo (npr. iz abstraktnega v konkreten jezik ali iz grafičnega zapisa v pisno obliko), da simbole in metafore, ki se pojavljajo v besedilu, pojasni z drugimi besedami, da analizira tudi domneve in predpostavke, ki jih avtor v besedilu ni eksplicitno zapisal (tj., da zna brati med vrsticami), oceni, ali so izjave v besedilu veljavne ali ne in zakaj ne, zna povezati vsebino besedila s svojim predznanjem in pričakovanji ter jo primerjati tudi z drugimi besedili, ki imajo podobno vsebino ter pri tem iskati podobnosti in razlike (Pečjak, 1995).

 


Public Domain Mark
To delo je prosto znanih avtorsko-pravnih omejitev.

 


Pečjak, S. (1995). Ravni razumevanja in strategije branja: Priročnik za učitelje na razredni in predmetni stopnji osnovne šole. Trzin: Different.

 

Dodaj odgovor

Dostopnost