Sestavine bralnega razumevanja
Spodaj je prikazan poenostavljen model avtorjev Gough in Tunmer, s pomočjo katerega lažje razumemo, kateri pogoji oziroma t. i. sestavine so potrebne za to, da zmoremo prebrano tudi razumeti (Gough in Tunmer, 1986, v Snowling in Hulme, 2012, str. 596, v Fijavž, 2017).
Bralno razumevanje je po mnenju avtorjev modela produkt sposobnosti dekodiranja (povezava črke in glasu) in jezikovnega razumevanja, kar v grobem pomeni razumevanje govorjenega jezika. »Za razvoj bralnega razumevanja je najprej potrebno dobro dekodiranje, razumevanje besed in pa seveda procesi na višji ravni, kot so stavčna integracija, sklepanje in nadzorovanje razumevanja (sposobnost bralca, da ugotovi, kdaj se je izgubil v razumevanje branega) ter verbalni delovni spomin (Kintsch, 1989, Kintsch in Rawson, 2005; v Snowling in Hulme, 2012, str. 595, v Fijavž, 2017, str. 25)«. Model nam lahko pomaga tudi pri tem, da ugotovimo, zakaj pri učencih prihaja do težav z razumevanjem prebranega besedila.
Fijavž, K. (2017). Pismenost učencev 8. in 9. razredov z motnjami branja in pisanja v primerjavi z učenci brez motenj branja in pisanja (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4629/1/Katarina_Fijav%C5%BE_-_magistrsko_delo_za_oddajo.pdf