Kaj je branje in zakaj je fino »dobro« brati?

Če bi skušali razumeti, kako se otrok uči brati, bi kaj kmalu ugotovili, da gre za zapleten splet raznolikih miselnih procesov. V. Rot Gabrovec (2013) pravi, da je branje nenavadna aktivnost, ki je »po eni strani samotna, individualna, mirna, po drugi je to živahno in komunikativno sodelovanje z besedilom.« (str. 7)

Če bi pomislili na potek svojega vsakdana, bi si mnogo lažje odgovorili na vprašanje, zakaj je branje pomembno – da vemo, s katere postaje odpelje avtobus in kam nas bo pripeljal, da znamo v trgovini razbrati, katera cena pripada kateremu izdelku, da si v restavraciji lahko iz ponudbe izberemo želeno jed ali da sledimo receptu in spečemo pecivo, ko beremo podnapise, razumemo dialog, ki sicer poteka v za nas neznanem jeziku, nenazadnje tudi zato, da se kratkočasimo s prebiranjem romana ali napete kriminalke, da znamo prebrati sporočilo na telefonu.

Še posebej pomembna je veščina branja za učence – ti z branjem pridobivajo znanje iz učbenikov, knjig, preberejo navodila za reševanje nalog v delovnih zvezkih, na preizkusih znanja. Ne le pri slovenščini, temveč pri vseh izobraževalnih predmetih. Skratka – večina učnega procesa se za šolarje, sploh od 2. razreda naprej, vrti okoli branja, ki hkrati predstavlja najpomembnejše sredstvo pri učenju.

Na vsesplošen pomen branja skupaj s soavtorico Ano Gradišar opozarja tudi avtorica številnih del s področja branja in bralnega razumevanja v slovenskem prostoru, Sonja Pečjak (2012) – ne le, da je vpliv branja posebej pomemben za človekovo osebno in poklicno življenje, poleg tega je spretnost branja tudi glavna sestavina pismenosti (človekove sposobnosti branja in pisanja), ki jo avtorica enači z vodilno potjo do življenjske uspešnost.

Iz tega ni zaman sklepati, da je branje za učence še kako pomembno. Ne le v šoli, tudi za krajšanje prostega časa z za njih zanimivim čtivom. Da bi tega razumeli, morajo veščino branja dovolj dobro izvežbati in obvladati.

 

UČENEC – BRALEC

Da bi lažje razumeli, kako se razvija učenec – bralec, ki bere zato, da bi se iz prebranega učil, bomo v nekaj stavkih povzeli model bralnih sposobnosti avtorice Chall (Pečjak, 1999, 2010; Carnine idr., 2004, v Košak Babuder, 2012).

Če na začetku razvoja bralnih zmožnosti govorimo o tem, da se v začetnem obdobju šolanja učenec le uči spretnosti branja in bralne tehnike, kar imenujemo dekodiranje (učenje dešifriranja črk in pripadajočih glasov, učenec je pozoren predvsem na grafično podobo črk, manj pa na pomen besed, vse do takrat, dokler tehnike na avtomatizira), predvsem v drugem in tretjem triletju učenec bere predvsem zato, da bi se nečesa naučil. Višje ravni razumevanja in predelave besedila učencu omogoča osvoboditev pozornosti, ki jo je prej namenjal bralni tehniki (La Berge in Samuels, 1974, v Pečjak, 2010, v Košak Babuder, 2012). Slednje imenujemo obdobje branja za učenje, pri čemer učenci z branjem pridobivajo nove informacije. Kadar bralec uporablja učinkovite bralne in učne strategije, mu le-te pomagajo, da se iz prebranih podatkov ne le kaj novega nauči, temveč informacije tudi uspešno uporabi (Pečjak in Gradišar, 2012, v Zupanc, 2018). V srednji šoli je dijak že zmožen večstranskega pogleda na prebrano, zadnja faza razvoja pa predstavlja oblikovanje zrelega bralca, ki zmore bralno gradivo analizirati, sintetizirati, ga vrednotiti.

 


Public Domain Mark

To delo je prosto znanih avtorsko-pravnih omejitev.

 


Fijavž, K. (2017). Pismenost učencev 8. in 9. razredov z motnjami branja in pisanja v primerjavi z učenci brez motenj branja in pisanja (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4629/1/Katarina_Fijav%C5%BE_-_magistrsko_delo_za_oddajo.pdf

Ozbič, M., Kogovšek, D., Novšak Brce, J., Zver, P., Vališer, A., Repe, K. … Rot Gabrovec, V. (2013). Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami. V N. Bucik, V. Rot Gabrovec in S. Zwitter (ur.). Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Košak Babuder, M. (2012). Bralno razumevanje in razvoj branja za učenje pri učencih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/758/1/Ko%C5%A1ak_Babuder_DOKTORSKA_DISERTACIJA_CD.pdf

Zupanc, N. (2018). Bralno razumevanje učencev z intelektualnimi primanjkljaji in uporaba sobesedila (Magistrska naloga, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5168/1/ZUPANC_magistrsko_delo_KON%C4%8CNA_verz..pdf

Dodaj odgovor

Dostopnost