Sestavine bralnega razumevanja

Spodaj je prikazan poenostavljen model avtorjev Gough in Tunmer, s pomočjo katerega  lažje razumemo, kateri pogoji oziroma t. i. sestavine so potrebne za to, da zmoremo prebrano tudi razumeti (Gough in Tunmer, 1986, v  Snowling  in  Hulme,  2012,  str.  596, v Fijavž, 2017).

Bralno  razumevanje je po mnenju avtorjev modela produkt sposobnosti dekodiranja (povezava črke in glasu)  in jezikovnega razumevanja, kar v grobem pomeni razumevanje govorjenega jezika. »Za razvoj bralnega razumevanja je najprej potrebno dobro dekodiranje, razumevanje besed  in  pa  seveda  procesi  na  višji  ravni,  kot  so  stavčna  integracija,  sklepanje  in nadzorovanje  razumevanja  (sposobnost  bralca,  da  ugotovi,  kdaj  se  je  izgubil  v razumevanje branega) ter verbalni delovni spomin (Kintsch, 1989, Kintsch in Rawson, 2005; v Snowling in Hulme, 2012, str. 595, v Fijavž, 2017, str. 25)«. Model nam lahko pomaga tudi pri tem, da ugotovimo, zakaj pri učencih prihaja do težav z razumevanjem prebranega besedila.

Fijavž, K. (2017). Pismenost učencev 8. in 9. razredov z motnjami branja in pisanja v primerjavi z učenci brez motenj branja in pisanja (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4629/1/Katarina_Fijav%C5%BE_-_magistrsko_delo_za_oddajo.pdf